ZAJEZITEV IN BITKA S POSLEDICAMI – ČERNOBIL
Da bi varno zajezili radioaktivno nesrečo v Černobilu, se zdaj ta zgodba bliža koncu, s kovinsko konstrukcijo, ki je višja od kipa svobode.
Pa da se spomnimo…
Černobilska nesreča se je zgodila 28.4.1986 v jedrski elektrarni Černobil v Ukrajini, ki je bila takrat še del Sovjetske zveze. To pa naj bi bila najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije.
Zaradi odsotnosti zaščitne reaktorske zgradbe so se radioaktivni delci razširili preko zahodne Sovjetske zveze, vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije in pa vzhodnih delih ZDA. Velika območja Ukrajine, Belorusije in Rusije so bila kontaminirana, kar je narekovalo evakuacijo in preselitev tam okoli 300.000 ljudem.
Rusija, Ukrajina in Belorusija so bile obremenjene z velikimi in naraščajočimi stroški dekontaminacije ter zdravstvene oskrbe zaradi černobilske nesreče. Zaradi prikrivanja podatkov takratnih sovjetskih oblasti je zelo težko natančno oceniti število žrtev zaradi dogodkov v Černobilu. Seznami so le delni, saj so sovjetske oblasti kasneje prepovedale zdravnikom navajati »sevanje« kot vzrok smrti na mrliških listih.
Sarkofag, ki sestoji iz 7000 ton kovine in 400 000 kubičnih metrov betona, ni bil namenjen, da bo ostal za vedno. V bistvu, pa je bil narejen zelo hitro, zaradi prizadevanja oblasti, saj so bili delavci izpostavljeni močni radiaciji.
Na primer, da bi se zgodil močan potres bi ga to z lahkoto zrušilo.
Francozi, pa so v letu 2012 začeli z gradnjo varnejšega nadomestka, ki je železne strukture, visok 108 metrov, v svoji najvišji točki pa 162 metrov in pa dolg 257 metrov, težak pa približno 36 000 ton. Višji je celo od kipa Svobode, ki je velik 93 metrov. Zgolj za primerjavo…
Ker pa so ostanki reaktorja še vedno zelo visoko radioaktivni, so za zaščito delavcev, gradnjo začeli izvajati 327 metrov stran od prizadetega mesta.
Po podatkih evropske banke za rekonstrukcijo in razvoj je konstruirana tako, da bo zdržala okoli sto let, za ta projekt pa je banka odštela 1,6 bilijonov dolarjev.
Znotraj, naj bi robotski žerjavi pomagali razstaviti železno konstrukcijo, med tem, ko bodo vodotesni čistilci vase potegnili radioaktivni prah. Kamere pa bodo delavcem pomagale za lažjo operacijo delavnih strojev. Stara zaščita je bila sicer zgrajena tako, da je sistem ventilacije takšen, da se riziko korozije zmanjša na minimum.
Ostap Semerak, ukrajinski minister za ekologijo in naravne vire pravi:
Zajezitev prizadetega mesta je ravnokar končala trideset letno bitko, s posledicami nesreče v letu 1986.