Znanstveniki razkrivajo, kako je zares živeti in delati na Antarktiki

Ko pomislimo na Antarktiko se nam vsuje mnogo asociacij povezanih z besedami kot so veliko, ledeno, zmrznjeno in prazno. Vendar prav tako kot v vseh puščavah tudi tam živijo ljudje. In v primeru Antarktike, najjužnejše celine, tam večino ljudi predstavljajo znanstveniki in raziskovalci, piloti, mehaniki, kuharji, električarji… torej vsi ljudje, ki podpirajo in omogočajo, da raziskovalne postaje vedno delujejo. Torej, kako je živeti in delati na najbolj oddaljenem mestu na svetu?

Tudi vaš oglas je lahko tukaj

Obisk pingvinov na redkem delu Antarktike, ki ni pokrit z ledom.

 

1. OBSTAJA KAR NEKAJ RAZLIČNIH NAČINOV KAKO ŽIVETI IN DELATI NA ANTARKTIKI

Antarktika je dom 75 posameznim raziskovalnim postajam, katere vodi 30 držav. Od teh, jih 45 aktivno deluje vse leto – vendar so najbolj dostopne v razponu treh mesecev vsako leto, zaradi vremenskih razmer. Raziskovalci najprej svoje stvari pošljejo v bazo, katero uporabljajo kot zbirno območje za svoje področje odprave. Nekateri raziskovalci delajo na ladjah, ampak seveda niso vse ladje namenjene za raziskovalne namene.

Ta pogled je ujet iz opazovalnega stolpa in prikazuje McMurdo postajo, raziskovalno postajo Združenih narodov. McMurdo je bil postavljen v letu 1952, tam pa je lahko nastanjenih okoli 1200 prebivalcev.

 

2. Za tako samoten kraj se redkokdaj zgodi, da si sam

Vsi ljudje na Antarktiki živijo v preceh utesnjenih prostorih – bodisi v šotorih, domovih ali pa na ladjah.
Dr. Nerida Wilson pravi, da je bil vedno nastanjen na ladjah, kjer so delovne ure zelo dolge in spalni prostori zelo blizu. Čas zase, zahteva čas in prostor kamor lahko greš. Doktor pravi, da je tavanje po krovu ladje lahko nevarno in, da moraš vedno imeti nekoga zraven in tako dejansko nikoli nisi sam.

Znanstveniki, ki prispejo na Antarktiko, morajo prestati trening veščin za preživetje. Ta šola jih med drugimi tudi uči, kako zgraditi zavetje iz snega in leda.

 

3. Raziskovalne postaje so kot majhna mesta

Na Antarktiki prezimi zelo malo ljudi, celina pa prav tako nima avtohtonega prebivalstva, kar pomeni, da se tam nihče ni rodil. Znanstveniki pravijo, da so vsi ljudje prijazni in so vedno pripravljeni pomagati. Prav tako, so vsi zelo navdušeni in srečni, da so lahko tam. Med poletjem, začasni prebivalci delajo zares veliko, ker je tam 24-urna svetloba, vendar se v svojem prostem času družijo v baru, gredo v kino ali pa igrajo družabne igre.

Raziskovalni šotor obkoljen z ledenikom Commonwealth.

 

4. Svoje iztrebke morajo poslati nazaj v svojo državo

Odvisno od tega, kje poteka delo, je ponekod na Antarktiki celo dovoljeno izrezati stranišče na ledu. Na terenu oziroma na tleh, ni dovoljeno opravljati majhne potrebe prav tako morajo malo in veliko potrebo ločiti v različna vedra. Znanstvenik pa pravi, da je to očitno dosti lažje opravilo za moške, kot za ženske.

 

5. Tam ni nobenih vonjav

Z izjemo drugih ljudi, skoraj nič na Antarktiki nima vonja. Tam ni rastlin ali živali, ki bi za sabo puščale vonjave. Znanstvenik Baeseman je povedal: ‘Ko gremo iz naše postaje do Nove Zelandije, na približno treh četrtinah poti nazaj, pričnem vonjati rastline. Moj vonj je takrat tako občutljiv, da zavoham celo cvetni prah.’

Ameriška znanstvenica kuka v luknjo, kjer je bilo odstranjeno ledeno površje, za raziskave.

 

Morda vam bo všeč tudi
Do NOT follow this link or you will be banned from the site!